Dravograd je sestavni del Pohorskega Podravja in leži na prometno zelo ugodne predelu. Obsega Dravsko dolino od državne meje do Trbonj, Spodnjo Mislinjsko dolino od Jederti navzdol in Spodnji del Mežiške doline. To so nižinski predeli, v višjem svetu pa pripada občini južni del Golice s Košenjakom, SV del Strojanskih hribov (Libeliška in Črneška gora), Selovec in SV del Pohorja. Dravograjska občina je razen radeljske občine edina občina v Sloveniji, ki v celoti pripada centralnoalpskemu pogorju (Pohorsko Podravje). Sestavljajo ga paleozojski skrilavci, blestniki in njihovi diaforiti, kvarciti, gnajsi, filiti, amfiboliti, kvarcitni lojevčevi skrilvaci in peščenjaki. Apnenec je le na Otiškem vrhu. Prevladuje strm vendar ne skalnat srednogorski svet, ki so ga tu doline Drave, Meže in Mislinje razčlenile v štiri skupine.

Med Mežo in Dravo je gozdnato področje Strojne (1.055 m), kjer sta Libeliška gora, pretežno iz filitrov, in Črneška gora, pretežno iz blestnikov in diaforitov. Med Dravsko in Spodno Mislinjsko dolino se dviga njeno vogalno sleme, kjer stoji cerkev sv. Križa (568 m). Med Mežo in Mislinjo so pretežno iz blestnikov zgrajena slemena Selovca (Grubarjev vrh 880 m). Med Mislinjo in Dravo je zahodni del Pohorja. Tu se razvodno najbolj zniža na Cvitarškem sedlu (617 m), medtem ko sežejo Kronska gora - 856, Golarjev vrh - 843 in kota pri cerkvi Sv. Danijela - 866 m visoko. Med Dravogradom in Vrati se sleme povsem prilagaja prebojni dolini Drave. Ob njegovem severnem pobočju Bukovju ga dolina loči od Košenjaka, ki je južni del Golice (2141 m) - že onstran državne meje. Z vrha Košenjaka se slemena razhajajo proti dolini Drave. Najvišje sleme poteka mimo cerkve sv, Urbana (1328 m) do Kozjega vrha (1383 m). Na obeh krajih Drave so pobočja položnejša v bolj skrilavih kameninah. Strma pobočja iz kvarcitno lojevčevih skrlavih tal so Bricov vrh - 907 m, Kozji vrh. Tu prevladujejo niže ranker, na višjih pobočjih blestnikih, na kisli gozdni rjavici tudi diaforiti. Nad Dravogradom, kjer poteka labotska prelomnica, je dolina Drave 1,5 do 2 km široka; na Meži se združi z nebistveno ožjo dolino Spodnje Mislinje, v območju katere se nadaljuje ista prelomnica. Med Grubarjevim vrhom in masivom Strojne pa se ozka in strma Mežiška dolina razširi šele pred izlivom Mislinje. Ob širokih delih doline ob Dravi so ohranjanje terase nekdanjega ledenika v Celovški dolini. Ob Dravi so terase najbolj široke na desni strani na Libeliškem in Črneškem polju, na levi strani pa na Viškem polju.