Od maja lani so v Zdravstvenem domu Dravograd pogodbeno zaposlili bolgarskega zdravnika, sicer specialista internista, Vlada Andonova.

Ker se je po odpovedi tedanje zdravnice splošne medicine, Mire Skrlovnik, direktor in zdravnik ZD Dravograd, Franc Heber znašel v situaciji, ko bi brez zdravnikov splošne medicine vrata zdravstvenega doma lahko le še zaprl, je k delu povabil bolgarskega zdravnika, ki sicer nima dovoljenja za delo v ambulanti splošne družinske medicine, pač pa za specializirano delo internista. Pred tem je bil dve leti zaposlen v urgentni službi na Ravnah.

Jezikovna nekomunikacija je lahko nevarna

Nejevolja pacientov, ki so zaradi njegovega neznanja slovenskega jezika dvomili v zdravljenje, se je stopnjevala. Jezikovna nekomunikacija je lahko tudi nevarna za paciente, saj se porajajo upravičeni dvomi glede primernosti zdravil in posledično postopkov zdravljenja. Pomisleke pacientov smo prejeli tudi v naše uredništvo, prav tako so romali tudi v Zdravstveni dom Dravograd.

Direktor Franc Heber, ki je zdravnik v Dravogradu že 42 let in ima že dve leti zamrznjeno pokojnino, je pojasnil, da že ima rešitev. Ker je zdravniku Andonovu v soboto potekla pogodba, mu je niso podaljšali. Že čez en mesec v Zdravstveni dom Dravograd prihaja mlada diplomiran zdravnica, ki bo hkrati opravljala tudi specializacijo družinske splošne medicine. Ker je že opravila strokovni izpit, jo lahko tudi zaposlijo.

Pomanjkanje zdravnikov družinske medicine na Koroškem

Problematika pomanjkanja zdravnikov družinske medicine na primarni ravni na Koroškem postaja prava rak rana, ki jo mora reševati državna politika. Pričakovanja, da se bo več mladih zdravnikov odločilo za specializacije družinske medicine na Koroškem, se ne bodo tako hitro uresničila, zato je v naših zdravstvenih domovih vse več zdravnikov, ki si zaradi težkih razmer upokojitve skorajda ne morejo več privoščiti.

Svojo kandidature za župana Mestne občine Slovenj Gradec je vložilo sedem kandidatov, ki so se že predstavili javnosti.

Medtem pa je v občini Krško zanimanje za županski stolček nekoliko manjše - v boj zanj so se spustili štirje kandidati. Volitve, na katerih bodo izvolili župana namesto starih, ki sta bila izvoljena za poslanca, bodo 11. marca.

Občinska volilna komisija v Slovenj Gradcu je v četrtek pregledala vložene kandidature za župansko mesto in vse tudi potrdila, je povedala predsednica občinske volilne komisije Silvija Potočnik. Volivci bodo 11. marca tako lahko izbirali med sedmini kandidati, in sicer se za to mesto potegujejo: Jurij Šumečnik (SD), Bojan Mestek (SDS), Boris Raj (Zares), Peter Pungartnik kandidira s podporo stranke DeSUS, neodvisni kandidati pa so Andrej Čas, Vinko Vrčkovnik in Ksandi Javornik. Tri kandidate so torej predlagale stranke, ostali štirje pa so vsi predložili zadostno število podpisov občanov.

Vsem kandidatom je skupno prioritetno zavzemanje za pospešitev gospodarstva v občini

Slovenjgraškim županskim kandidatom, ki so v zadnjih tednih vsi že javno predstavili svoje kandidature in svoj program, je skupno prioritetno zavzemanje za pospešitev gospodarstva v občini, ki se po stečaju Prevent Globala avgusta leta 2010 počasi pobira.

Konec januarja letos je bilo na uradu za delo prijavljenih 1210 brezposelnih

Zaradi stečajev podjetij v minulih dveh letih je namreč brez dela ostalo precej Slovenjgradčanov. Konec januarja letos je bilo na uradu za delo Slovenj Gradec prijavljenih 1210 brezposelnih, kar je deset brezposelnih več kot slaba dva meseca po stečaju Prevent Globala. Zadnji podatek o stopnji registrirane brezposelnosti pa je za lanski november, ko je na območju urada za delo Slovenj Gradec, ki pokriva celotno slovenjgraško upravno enoto, znašala 12,2 odstotka.

Vsi kandidati izpostavljajo, da lahko občina precej prispeva k zagonu gospodarstva

Vsi županski kandidati tako izpostavljajo, da lahko občina z zagotavljanjem pogojev za razvoj gospodarstva in podjetništva ter izgradnjo ustrezne infrastrukture precej prispeva k zagonu gospodarstva. Med pomembnejše naložbe v občini, ki so v teku in jih je treba dokončati, sta izgradnja nove glasbene šole in dokončanje stavbe mrežnega podjetniškega inkubatorja, zaenkrat še neuresničeni pa so načrti mesta, da po odkritju tople vode v globinah Mislinjske doline zgradi terme, vendar občina investitorja še ni našla. Občino je do sedaj sicer vodil Matjaž Zanoškar, ki je sedaj poslanec.

Župan Občine Ravne na Koroškem Tomaž Rožen je na Ravnah podpisal pogodbo o prodaji kompleksa Rimski vrelec v Kotljah.

Kupec je Inštitut za imunopatologijo in preventivno medicino (IIPM), ki je v lasti ruskega zdravnika Musa T. Abidova. Kupnina znaša 480.000 evrov, Abidov pa jo mora v celoti poravnati v 30 dneh od podpisa pogodbe.

Kupec namerava v Kotljah zgraditi mednarodni rehabilitacijski center

Občinski svet na Ravnah na Koroškem je soglasje za podpis pogodbe Roženu dal 25. januarja, pogodbo pa so po celodnevnem usklajevanju podpisali danes zvečer na Ravnah. Ruski kupec je podpis pogodbe vmes dvakrat preložil, zato so v lokalnem okolju že dvomili v resnost njegovih namer. Zdravnik namerava sicer v Kotljah zgraditi mednarodni rehabilitacijski center.

Kot je danes na Ravnah novinarjem povedal Abidov, je bil razlog za prestavitev podpisa pogodbe objektivne narave. Dejal je, da je bil poslovno zadržan, saj je imel veliko predavanj in kongresov. "Nikakor ni bil razlog v finančnih težavah ali kakšnih političnih razlogih, ampak je bil razlog izključno pomanjkanje časa," je dejal in pojasnil, da bistvenih razhajanj v pogodbi ni bilo, ampak sta strani razčlenjevali tolmačenje posameznih členov pogodbe.

Abidov zagotavlja, da s plačilom ne bo nobenih težav

Abidov je zagotovil, da imajo kupnino pripravljeno, tako da s plačilom po njegovih besedah ne bo nobenih težav. V ponudbi, ki jo je IIPM kot edini ponudnik oddal na razpisu občine Ravne, se je investitor zavezal, da bo do konca junija 2013 v obnovo in dograditev Rimskega vrelca vložil 2,3 milijona evrov. Kot je dejal Abidov, bodo z gradnjo pričeli takoj, ko bodo dobili vsa potrebna soglasja in gradbeno dovoljenje.

Ruski kupec je napovedal, da bo v Kotljah v letu in pol vzpostavil mednarodni rehabilitacijski center, za kar bo obnovil in deloma nadgradil obstoječi hotelski kompleks in v njem poleg podporne medicinske infrastrukture uredil 18 sob in štiri apartmaje.

Občina je vrelec kupila v okviru stečajnega postopka Železarne Ravne

Rimski vrelec, za katerega si je občina Ravne želela, da bi postal nosilec turističnega razvoja lokalnega območja in širše, je občina kupila v okviru stečajnega postopka Železarne Ravne. Prodaja kompleksa se je kljub več interesentom zavlekla. Prvi razpis je bil objavljen avgusta 2009, ko je bila izklicna cena 690.000 evrov, na zadnjem, tretjem razpisu pa je občina kompleks prodajala po izklicni ceni 480.000 evrov. Abidov je edini oddal ponudbo in ob tem občini tudi že plačal 48.000 evrov varščine, ki se šteje v kupnino.

Predmet razpisa je 17.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče s hotelskim in pomožnimi objekti, parkiriščem in vrtino z izvirom zdravilne mineralne vode, za katero ima občina vodno pravico, ki je bila tudi predmet prodaje.

Poleg obnove v prihodnosti še izgradnja hotela in pridobitev statusa zdravilišča

Ob načrtovani obnovi kompleksa do konca junija 2013 je ruski ponudnik v ponudbi opredelil tudi nadaljnje načrte za območje, ki pa zanj niso obvezujoči. Predvidevajo izgradnjo novega hotela v bližini in pridobitev statusa zdravilišča. Prav tako Abidov načrtuje vzpostavitev proizvodnje farmacevtskih izdelkov v Sloveniji in ureditev polnilnice za zdravilno mineralno vodo, ki izvira na Rimskem vrelcu in ki bo tudi po odprodaji kompleksa tujemu kupcu na voljo lokalnemu prebivalstvu.